Ko se peljemo od Makarske mimo Drvenika proti jugu in za hip zapustimo obalo na poti proti Neumu, se nam pri kraju Baćina prikaže skupina šestih med seboj povezanih kraških sladkovodnih jezer. Naravna bogastva, okoliški hribi in kristalno morje so dokaz lepote te regije. Nahajajo se tik pred izhodiščem večstoletne naravne poti po dolini reke Neretve, ki povezuje središčne prostore sosedne Republike Bosne in Hercegovine z Jadranskim morjem. Celotna površina jezer je okrog 2 kv. km, najgloblje pa meri 28 m. Obkrožajo jih travniki in sadni nasadi, ob obali pa so številne majhne plaže. Jezera so nastala umetno z namenom namakanja rodovitnih polj severno od jezer. Pokrajina je res rodovitna, zato je bila odločitev iz šestdesetih let, da začnejo saditi mandarine, povsem na mestu. Turizem kljub izjemni in edinstveni lepoti pokrajine še ni občutneje zašel v te kraje. Posebej zanimivi so prodajalci sadja in zelenjave, ki pred svojimi plantažami postavijo miže s pravkar pobranimi sadeži. Sočne lubenice in melone, aromatičen paradižnik, predvsem pa sladke mandarine ostajajo pomemben del prihodka tamkajšnjih ljudi. Prebivalci majhnih vasi na gričih, nemalokrat poimenovanih po tisti družini, ki je tam prva naselila svoj rod, so začeli zapuščati strma pobočja ter kameno in presušeno zemljo menjati za delo na poljih v dolini. Danes so na pobočjih le še ruševine, ki pričajo, da je bilo življenje v delti še nedolgo tega drugačno – v dolini ni dišalo po agrumih, ampak so se na pobočjih burji vztrajno upirale oljke in sonce lovile trte.

Foto: Barbara Debeljak