Malta je majhna in gosto naseljena otoška država z mešanico angleške urejenosti in arabskega temperamenta. Dvajset malteških otokov in čeri je zaradi svojega ključnega strateškega položaja sredi Sredozemskega morja v vsej svoji zgodovini križišče zelo različnih kultur. Gospodarili so mu Feničani, Rimljani, Arabci, Normani, Bizantinci, malteški vitezi, Francozi in Angleži. Na Malti je leta 60 doživel brodolom sveti Pavel, ki je na otoke prinesel krščanstvo. Močan vpliv krščanstva je viden v številnih cerkvah, ki jih je toliko kot dni v letu.
Za prestolnico La Valletto pravijo, da je zgrajena za gospode. Poimenovana po velikem mojstru Jeanu de la Valletta je s svojo eleganco iz 16. st. resda majhna, a zavita v številne znamenitosti, kar jo je uvrstilo na seznam Unescove svetovne kulturne dediščine ter med eno izmed najbolj koncentriranih historičnih spomenikov sveta. Čare je razkrila tudi nam: mestna vrata Renza Piana, Parlament, Opera, številni muzeji, osrednji trg s stolnico sv. Janeza, ki velja za eno najrazkošnejših cerkva v Evropi in se baha z deli Caravaggia, Palača velikega mojstra, samostani iz 16. st., Kastiljska hiša, utrdba sv. Elma in dišeči vrtovi Barraca Gardens, od koder se razpira čudovit razgled na pristanišče Grand Harbour.
Največji malteški otok je Gozo. Ta svoji popularnosti največ dolguje mitologiji, saj se predvideva, da je to pravzaprav otok Ogigija iz Homerjeve Odiseje, kjer je junaka nimfa Kalipso zadrževala sedem let. Mistika in zgodbe so nas vodile po raziskovanju otoka, naseljenega že 5.000 let pr.n.št., navdušile so nas tudi impozantna narava in številne znamenitosti.
Glavno vozlišče trgovinic, muzejev, kamnitih hišic, restavracij in zanimive tržnice It−tokk je vsakemu od nas pričaral svojo pravljico. Na severni obali otoka se nahaja Kalipsina votlina, od koder se odpira lep razgled na Gozo ter sosednja otoka Malto in Comino. Mimo zaliva Xlendi nas je nadalje pot vodila do Dwejra, ki s svojimi prepadnimi klifi, zaobljenimi zalivi in kamnitimi tvorbami velja za najlepši predel na otoku. Križarili smo tudi mimo Slema, sv. Juliansa, Casina, sv. Andrewsa; videli skalnata zaliva Anchor in Marsaxlokk ter zapluli mimo fascinantnih 300 m visokih Dinglijskih klifov. Pika na I pa je bil še kamniti otok Comino s turkiznimi zalivi.

Foto: Barbara Debeljak in Stojan Andreevski