Gosta megla pokriva vse nižine, razgublja se že v višini 800 m, ozračje prehaja polagoma v pomladansko toploto, kopnina sega do koče na Bleku. Krvavec sam je odet v belo haljino, poljane proti Velikemu Zvoku pokriva 20 cm debela snežena plast, ki seže doli do Gradišča; solnčni žarki se napajajo v meglenem morju, obkrožajo krasne gorske vršace zapadnih in severnih gorskih skupin, doli v dolinah pa pozabljajo planinci, da je uprav sedaj v planinah pravcati raj. (Josip Lapajne, Jutro, 23. december 1924)

Vpadljivo ime, Krvavec, razlagata dve ljudski pripovedki. Po prvi so domačini v megli zvabili turške napadalce v prepad Kokrških sten, da je kri tekla v potokih. Druga, ki je bolj razširjena v dolini, pa pripoveduje o ajdovskih deklicah, lepih velikankah, ki so ju lovili divji Pesjani in sta se pred njimi zatekli visoko v planine. Pesjani so ubili njunega očeta in razdrli njegov grad v Komendskem Borštu. Bridko sta jokali, da je v nižavo pridrl krvav potok solza. Od tod ime Krvavec.

Predel Krvavca z imenom Na Bleku leži pod Domom na Krvavcu na strmem travnatem pobočju. Tu je leta 2003 naključno odkritje prineslo najdbe iz obdobja od 8. do 10. stoletja. Že prvi rezultati so pokazali, da sta na tem področju najmanj dve arheološko prepoznavni območji poselitve. Odprla se je možnost, izvedeti več o zanimivem času, ko so se oblikovali pomembni temelji sodobnosti. Hkrati se je zazdelo, da pripovedka o ajdovskih deklicah dobiva stvarno oprijemljivo vsebino.

Foto: Barbara Debeljak