Topla in čista reka Nadiža
Na pobočju nad tokom Nadiže so nanizani odročni kraji, ki so ujeti med poslednje visoke vrhove na obrobju Julijskih Alp in se spuščajo proti prostrani Furlanski dolini. Breginjski kot z vasmi Breginj, Logje, Robidišče, Sedlo, Homec, Stanovišče, Podbela, Borjana, Potoki, Kred in Staro selo.
Dostop: Po cesti iz Kobarida proti Čedadu v Italiji. Na glavno cesto, ki pelje proti Robiču, se priključimo za vasjo Staro selo. Iz Starega Sela se cesta zložno vzpenja po sončnih pobočjih nad reko Nadižo. Od odcepa do Breginja je še 11 kilometrov. V Borjani je odcep na levo proti Podbeli in Robidišču: 9km
Nadiža izvira pod dolgim grebenom Stola. Večji del vzpetine Stol je porasel s travo in kar vabi k prijetnemu ter razglednemu raziskovanju. Razgledni greben, ki se razteza skoraj 34 kilometrov daleč od Kobarida do Humina, nudi čudovite možnosti tudi za izjemne prelete jadralnih padalcev.
Najzahodnejše izvirajoča slovenska reka Nadiža nekaj časa teče kot mejna reka, naredi ovinek skozi Slovenijo in nato ostro zavije proti jugu. Reka Nadiža svojo precej daljšo pot opravi v Italiji. Po Sloveniji se vije v kratkem in pestrem, v obliki črke »S«, zanimivem toku, ki se globoko zajeda v slikovite soteske. Od izvira pod Velikim Muzcem v grebenu Stola najprej teče v jugovzhodni smeri, pri vasici Logje zavije proti severovzhodu in nato pri zaselku Kred spet na jug.
Marsikdo je za ta skrajni zahodni predel Slovenije ob meji z Italijo prvič slišal šele leta 1976, ob hudem potresu, ki je nekatere kraje dobesedno izravnal z zemljo. Šestega maja 1976 je katastrofalni potres prizadel sosedno Furlanijo in del Slovenije. Pri nas je bil najbolj prizadet Breginjski kot. Mnogo starih kamnitih hiš se je podrlo, na srečo brez smrtnih žrtev. Od slikovitega Breginja so ostale le dve domačiji in cerkev. Pred potresom je pobočje nad koriti Nadiže slovelo po strnjenih in preprostih enonadstropnih ali dvonadstropnih domačijah, opasanih z ganki in kamnoseškimi posebnostmi iz osemnajstega in devetnajstega stoletja, ki so bile nanizane ob ozkih in vijugastih poteh. Breginj je bil pred potresom eno izmed najlepših naselij na Slovenskem. Z izjemno lego v naravnem amfiteatru, obdanem z visokim grebenom Stola. Najstarejša hiša je bila stara več kot 900 let, mnoge so bile okrašene z zidnimi slikarijami. Po potresu se je življenje preselilo nižje, na rodovitno teraso tik ob reki Nadiži, kjer je zraslo naselje pretežno montažnih hiš.
Pod Logjem je Nadiža izdolbla globoka korita, katera lahko prečkamo čez znameniti Napoleonov most, ki se v enem loku boči čez reko. Most je imenovan po Napoleonovi vojski, ki je leta 1797 čezenj prodirala iz Benečije na Koroško. Pne se čez trdne skale nad koriti Nadiže. Vpet je v obok, sklenjeno je enoten in drzen, kakor da ne pripada sedanjosti. Današnji most je bil zgrajen po prvi svetovni vojni, na ostankih mostu iz osemnajstega stoletja, po katerem so korakale francoske čete.
Pri vasici Podbela Nadiža prestopi v široko dolino z izredno lepimi belimi prodi. Ker so ob bistri in menda tudi zdravilni reki Nadiži naša najlepša rečna kopališča, lahko izlet v poletnem času povežemo tudi z lenarjenjem ob hladnih tolmunih. Za kopanje so zelo priljubljena korita pri Kredu, tik preden reka ostro zavije v ozko sotesko med Matajurjem in Mijo. Matajur in Mija sta iz apnencev in dolomitov, kar daje površju razgibano in mestoma rogljičasto podobo. S pogorja se pahljačasto stekajo doline k reki Nadiži in tvorijo sklenjeno celoto. Nad tem ostrim zavojem Nadiže, na skalnatem robu, stoji cerkvica sv. Volarja in nudi lep razgled na Breginjski kot. Pod cerkvico sv. Volarja ležita dve ogromni osameli skali, malo naprej pa je pod previsno steno velik vhod v Turjevo jamo. Reka Nadiža je vrezala tri kilometre dolgo in kilometer globoko sotesko med gorama Matajur (1642 mnm) in Mijo (1237 mnm). Od tu naprej teče proti Čedadu in se po šestdesetih kilometrih toka zlije v Ter.
