Nova Gorica

Nova Gorica, mesto ob meji z Italijo, je svoje temelje zasnovalo šele po 2. svetovni vojni zaradi delitve ozemlja med Italijo in Jugoslavijo. Nova Gorica leži na zahodnem delu Slovenije, tik ob Italiji. Na severu mesto Nova Gorica obdaja hribovje Sabotin, Skalnica oziroma Sveta Gora in Škabrijel, na jugu in jugovzhodu gričevje Panovec in Kostanjevica, na zahodu pa reka Soča z ravnicami. Na 6. pariški mirovni konferenci je namreč Nova Gorica pripadla Italiji, s čimer je velik del Goriške, Posočja in Spodnje Vipavske doline zgubil svoje središče. Poselitev široke okolice mesta Nova Gorica je sicer stara več tisočletij, saj o tem pričajo nekatera pomembna arheološka najdišča.

Goriška z Novo Gorico je konec 19. in v prvi polovici 20. stoletja postala znana tudi po nekaterih krajih, kjer so se razvile določene obrti. Obrt v Novi Gorici je začela cveteti zaradi ugodnih razmer za pridobivanje surovin, potrebnih za obrtno proizvodnjo.

V neposredni bližini mestnega središča Nove Gorice, na 143 m visokem griču na Kostanjevici, se nahaja cerkev Gospodovega oznanjenja Mariji in k njej prizidan frančiškanski samostan. Nova Gorica ima številne kulturne spomenike. V Novi Gorici lahko vidimo Goriški muzej Kromberk, grad Kromberk, samostan Kostanjevica in Solkanski most. Nova Gorica slovi tudi po naravnih lepotah in dobrem vinu.