Pokljuška soteska je ena izmed najlepših sotesk Triglavskega narodnega parka. Polna je najrazličnejših kraških oblik; v njej najdemo naravne mostove, previsne stene, votline in tesne prehode med več desetmetrskimi stenami.
Dostopna je po cesti z Bleda, preko vasi Zgornje Gorje, v kateri opazimo smerokaz za Zgornjo Radovno oz. Mojstrano. Tu zavijemo desno in po nekaj metrih takoj levo. Nadaljujemo skozi mirno vasico Krnica do konca ceste, kjer je manjše parkirišče.
Lahka označena pot je dolga okrog dva kilometra. Na hitro in na kratko je njen ogled možen že v slabi uri, saj je do najožjega in najzanimivejšega dela z galerijami le dvajset minut hoje. Splača se izbrati tudi malo daljšo, a zelo lepo in zanimivo krožno pot.
Pot je kamnita in na določenih mestih spolzka, zato je primerna obutev za udoben, predvsem pa varen korak več kot priporočljiva.
Po celotni Pokljuški soteski so na gosto posejane naravne znamenitosti. S parkirišča vodi steza skozi gozd in kmalu jo začnejo obdajati visoke strme stene. Strme, marsikje celo previsne stene so visoke do 50 m, v spodnjem delu celo 150 m. V najožjih delih so narazen le par metrov, na več mestih pa se skoraj stikajo. Ponekod se pojavljajo ogromni stebri in pomoli. Na prvem razcepu lahko pokukamo levo v Slepo dolino, kjer nas ob večjem deževju preseneti skriti slap. Sicer nadaljujemo naravnost navzgor in pridemo do označenega razpotja, ki v levo smer označuje Galerije, v desno pa Pokljuško luknjo.
Pokljuška luknja je velika skalna votlina z udrtim stropom. Skozi jamsko dvorano z dvema vhodoma in tremi naravnimi okni je nekoč s planote odtekala voda, zdaj pa tod vodi strma steza, ki povezuje dno soteske z danes nenaseljenim zaselkom Staro Pokljuko.
Galerije so najzanimivejši del soteske. Sprehodimo se mimo visokega naravnega mostu in pridemo do preko stene speljane lesene galerije, imenovane galerija kraljeviča Andreja. Preko lesenih podestov in skozi tesen prehod pridemo do zgornjega dela Pokljuške soteske.
