Nica s svojo osem kilometrov dolgo, lepo obalno promenado in starimi okrašenimi zgradbami živi za ljudi, tisto nedeljo v juliju pa je živela tudi za nogomet. Kulisa gričevnatega ozadja in gora, ki silijo v morje so dolga leta veljala za kraj, kjer so radi ustvarjali slikarji, danes pa je tu v razcvetu kultura. Stara baročna Nica nam postreže s čudovitimi cerkvami, trgi in vodnjaki. Mesto na dlani nam ponuja grajski park, ki se pne 92 metrov nad morjem. Kontrast sredozemskemu morju dajejo bele vile in neoklasicistični hoteli, ki mamijo poglede. Seveda ni šlo brez prestižnega Monaka, kneževine, ki mu že stoletja vlada dinastija Grimaldi in velja za metropolo milijonarjev zaradi ugodne davčne politike in izjemne varnosti. Kamorkoli se obrnete, vidite velike jahte, pregrešno drage avtomobile, prestižne hotele in igralnice, svet se tu vrti tudi okoli tenisa in formule 1. Tu je še knežja palača, staro mestno jedro in oceanografski muzej z več tisoč morskih organizmov. Piše se, da naj bi bila Azurna obala rezervirana za izbrance, bogate, za elegantne in vzvišene, naj vas to ne odvrne od obiska tega čudovitega dela Francije. Domačini pomagajo na vsakem koraku, so topli in prijazni, spletla so se nova znanstva, pa tudi s plitkejšim žepom se da lepo preživet kratek oddih.

Renata Valh Pintar