Okrešelj je stara slovenska beseda za krnico – polkrožno zaprto kotanjo pod visokimi in strmimi pobočji v gorah, v kateri se je zbiral led, ki je pozneje spolzel v dolino, za sabo pa pustil korita, studence in slapove. Najlepši in verjetno tudi največji slovenski okrešelj je Okrešelj nad Logarsko dolino. Tu se stiskajo Štajerska, Kranjska in Koroška, vsaka s svojo goro Rinko.

Ura prijetnega vzpona se prične na koncu Logarske doline pri Koči pod slapom Rinka. Že po 10 minutah hoje pridemo do enega najvišjih slovenskih slapov; končnega cilja množice nedeljskih obiskovalcev. 90 metrski lok, ki se steka v amfiteatersko kotanjo pod njim, pozimi ob primernih temperaturah zamrzne in se nanj podajo tudi ledni plezalci. Ob slapu je visoko v skalo postavljeno zavetišče Orlovo gnezdo, do katerega se povzpnemo po lesenih stopnicah. Ko proti Okrešlju prečimo brv se začnemo hitro vzpenjati po poti z visokimi stopi preko korenin in skal, mestoma opremljenih z jeklenico za boljši oprijem. Pozna se ji, da jo je speljal za lepoto in logičnost dovzetni profesor matematike Johannes Frischauf. Pot je zelo zabavna tudi za otroke. Voda, brvi, stopnice, jeklenica, plezanje in ravno pravšnja mera adrenalina. Na koncu delno zahtevne označene poti stoji Dom na Okrešlju, ki izkušenim pohodnikom in gornikom predstavlja izhodišče za mnoge vršace, ki se bohotijo nad njim. Obdajajo ga stene in grebeni Kamniških Alp: od Mrzle gore in Savinjskega sedla prek Križa, Skute, Rink, Turske gore, Brane, Kamniškega sedla, Planjave, Ojstrice do Krofičke in še naprej.

Barbara Debeljak