Dolina Triglavskih jezer ponuja eno najlepših planinskih tur v naših gorah. Plitka in majhna Triglavska jezera sredi kamnite pokrajine obiskovalcev ne morejo pustiti ravnodušnih.
Niz ledeniških jezer, obdanih s skalami in visokogorskimi iglavci, so naravoslovci obiskovali že v osemnajstem stoletju. Že v obdobju prvega razcveta planinstva na Slovenskem je dolina Triglavskih jezer veljala za enega najlepših predelov Julijcev. Kot alpski varstveni park je bila zavarovana že leta 1924.
Možnih izhodišč je več: z bohinjske strani čez Komno ali Komarčo ali s planine Blato. Iz Trente čez planino Trebiščino ali skozi Zadnjico ali s triglavske strani. Tokratno izhodišče je bila planina Blato, do katere se pripeljemo iz Stare Fužine (proti Vojam) skozi dolino Suhe.
Planina Blato (1147mnm) – Planina Pri Jezeru (1453 mnm): 1h
Planina Pri Jezeru (1453 mnm) – Planina Dedno polje (1560 mnm): 30min
Planina Dedno polje (1560 mnm) – Planina Ovčarija (1660 mnm): 45min
Planina Ovčarija (1660 mnm) – čez Štapce – Koča pri Triglavskih jezerih (1685 mnm): 45min
Koča pri Triglavskih jezerih (1685 mnm) – Jezero v Ledvicah (1831 mnm): 1h
Jezero v Ledvicah (1831 mnm) – Zeleno jezero (1988 mnm): 30min
Zeleno jezero (1988 mnm) – Rjavo jezero(2006 mnm): 45 min
Rjavo jezero (2006 mnm) – Zasavska koča na Prehodavcih (2071 mnm): 15min
Po vsej dolini je razporejenih sedem (oziroma osem) ledeniških jezerc, od prvega pri Prehodavcih pod Kanjavcem (Vršacem) do zadnjega Črnega jezera pod strmo Komarčo.
V višjih predelih doline Triglavskih jezer so značilni osupljivo lepi apnenčasti vrhovi, v nižjih pa smrekovi in bukovi gozdovi z izjemno pestrim rastlinstvom in živalstvom.
Nad Komarčo se v rahlem loku proti Kanjavcu (2568 mnm) in Triglavu (2864 mnm) med skalna gorska grebena zajeda zelena dolina sedmerih Triglavskih jezer.
V sipkem grušču iz komaj zaznavnih meli se v skalnih razpokah za preživetje bojuje na stotine vrst gorskih cvetlic. Ena izmed številnih je tudi Zoisova zvončnica, endemična rastlina slovenskih Alp z bledo modro-vijoličnem ozkem cvetu.
Na eni strani dolino obdajajo prepadne strme stene narinjenega grebena Zelnarica-Tičarica, ki potonejo pod obsežna melišča, na drugi strani doline pa se dvigajo škrapljasti apnenčasti podi proti grebenu Lepega Špičja. Povsod okoli so mrko nagrbančeni žlebovi in škraplje, po katerih odtekajo snežnice in dežnice.
Celotna tura je kar precej dolga, v obe smeri skupaj prehodimo veliko kilometrov in premagamo okoli 1000 metrov nadmorske višine. Za celotno pot v obe smeri sem vključno s postanki v enem dnevu potrebovala deset ur in pol. Ker gre za planinsko turo, ki ponuja veliko doživetij, priporočam, da si vzamete vsaj dva dni. Prenočišča so v času sezone možna v Koči pri Triglavskih jezerih, v Koči na Planini pri jezeru ali v Zasavski koči na Prehodavcih.
Obisk doline je zanimiv v vseh letnih časih. Najbolj in najlažje dostopna je v poznih poletnih mesecih. Pozimi je brez smuči gibanje precej težavno, spomladi se v kotanjah dolgo zadrži sneg, jeseni pa nas nekoliko omejuje krajši dan.
Spomladi lahko opazujemo prebujanje gorske narave, poleti se lahko osvežimo ob prijetno hladnih jezerih, jeseni pa posušeni macesni odenejo dolino v pravljično zlatorumeno barvo.
