Viševnik – dvatisočak, primeren za vzpon v vseh letnih časih
Izhodišče: po cesti Bled – Pokljuka, do vojašnice na Rudnem polju
Pripeljemo se do vojašnice na Rudnem polju, parkiramo na parkirišču na drugi strani ceste. Ob počitniški hiši in tabli s smerokazi začnemo pot desno po gozdni cesti. Pot je razmeroma strma, a ni zahtevna, primerna je tudi za bolj utrjene otroke. Na razcepu zavijemo desno do smučišča in naprej po dobro označeni poti naravnost po smučišču navzgor. Dolžina poti: izhodišče – Viševnik 2h, sestop 1,30h.
Precej strmo pot na Viševnik nam lajšajo čudoviti pogledi nazaj po širnih pokljuških gozdovih, ki zakrivajo rahlo valovit teren. Barjanske površine in travnate planine so pravi otočki sredi gozdnate pokrajine, prepredeni s številnimi potmi. Z vsakim premaganim višinskih metrom se pogledi odpirajo še dlje po gorenjski in ljubljanski kotlini in vse do vrhov Karavank. Pot na Viševnik pelje v okljukih, sprva med nizkimi borovci, višje pa po travnatem pobočju. Z višino svet okoli nas vse bolj strmo pada v prepadne skalne strmine. Na ozkem grebenu tik pod vrhom je potrebno nekaj previdnosti in se varovati zdrsov.
Ker je Viševnik kljub nadmorski višini 2050 metrov lahko dosegljiv, je zelo priljubljen pri planincih. Predvsem pozimi je Viševnik najbolj obljuden slovenski dvatisočak. Poleg planincev tu srečujemo tudi številne turno smučarje, ki na njegovih pobočjih režejo smučine v belo podlago.
Viševnik nas nagradi s prelepimi razgledi proti jugu na Črno prst, Rodico in Vogel, na zahodni strani na Tosc ter Veliki in Mali Draški vrh, s Triglavom v ozadju. Ob lepem vremenu lahko z daljnogledom opazujemo kolone, ki se vijejo proti očaku. Na severu se odpira pogled na Lipanski vrh in Rjavino, na vzhodu pa na vrhove Karavank in Kamniških Alp. Ob lepem vremenu se pogledi razprostirajo v neslutene daljave.
Tudi moja priljubljena točka.